Zakaj igrati go?
Kognitivne sposobnosti
S pomočjo go-ja lahko izboljšamo:
- Logično, strateško, analitično in kritično razmišljanje
- Sposobnost reševanja problemov
- Prostorsko razmišljanje in sposobnost vizualizacije
- Prepoznavanje vzorcev (vključno z aplikacijo znanih vzorcev na nove situacije)
- Pozornost/koncentracijo
- (Delovni) spomin
- Nadzor nad impulzivnimi odločitvami
- Kognitivne sposobnosti v starosti ter zaustavimo nastanek demence1
Go se morda zdi izključno logična igra, vendar igralci uporabljajo tako levo (analitično) kot tudi desno (ustvarjalno) polovico možganov. Prav tako ima go pozitiven vpliv na igralce vseh starosti. Raziskave kažejo, da lahko pomaga tako otrokom z motnjo pozornosti kot tudi zavre kognitivni upad pri starejših.
Čustva
Go plošča predstavlja zrcalo igralčevega mentalnega stanja. Ko mojster go-ja analizira zapisano igro, lahko točno razbere na kateri točki je učenca premagal pohlep, kdaj je postal utrujen, kdaj je zapadel v neumnost ter kdaj je služkinja prinesla čaj.
Neznani avtor
Go nam pomaga razvijati:
- Potrpežljivost
- Vztrajnost
- Samokontrolo
- Uvid v miselne procese in čustvena stanja drugih ljudi (npr. skozi predvidevanje nasprotnikovih potez)
Nemalokrat je prav nadzor nad čustvi tisti, ki odloča o izzidu igre.
Filozofija
Vez med go-jem in azijskimi filozofijami oz. religijami (konfucianizem, taoizem in budizem) sega nazaj več tisočletij. Že Konfucij je omenil go v svojih tekstih (6 st. pr. n. št.), kasneje pa je igra postala priljubljena prostočasna dejavnost duhovščine in menihov tako na Kitajskem kot na Japonskem. Prav na Japonskem je bila vez med go-jem in budizmom najmočnejša, saj je bilo med najboljšimi igralci mnogo budističnih menihov, ki so svoje znanje go-ja prenašali tudi na samuraje. Kar so oboji iskali in našli v go-ju pa je ravno tako relevantno sedaj kot je bilo v njihovem času:
- Spoznavanje samega sebe in osebnostna rast
- Ravnotežje (znotraj igre na primer odraženo kot ravnovesje med napadom in obrambo, teritorijem in potencialom, lokalnim in globalnim)
- Nenavezanost (prevelika želja po zmagah in dobrih rezultatih pogosto negativno vpliva na kvaliteto igre)
- Prilagodljivost (vse je v toku, vrednost kamnov se skozi igro neprestano spreminja zato se mora tudi naše razmišljanje)
- Neprestano učenje je bolj pomembno kot zmaga (to se odraža tudi v rank in handicap sistemih, ki poskrbita, da vsak igralec zmaga in izgubi približno pol iger)
- Dolge igre lahko služijo tudi kot meditacija in odmik od vsakdanjega hitenja2
Medtem ko je čakal na nasprotnikovo potezo, je imel navado, da sedi v tišini in z zaprtimi očmi. Pojasnil je, da se tako poskuša znebiti želje po zmagi.
Yasunari Kawabata: The Master of Go
Umetnost
V preteklosti so tako na Kitajskem kot na Japonskem na go gledali kot na eno izmed Štirih umetnosti (poleg igranja na glasbeni inštrument, kaligrafije in slikarstva) znanje katerih se je pričakovalo od vsakega izobraženega človeka. Vpliv umetnosti na go pa se odraža tudi v razvoju go opreme, saj na Japonskem še vedno najbolj cenijo go plošče oz. go mizice z nogami, ki so narejene iz lesu kaye (vrsta drevesa, ki je zaradi svoje redkosti postala zaščitena) ter kamne, ki so narejeni iz skrilavca ter lupin školjk.3 Poleg izgleda obojih je izredno pomemben tudi zvok, ki ga naredi kamen ob stiku z igralno površino ter način kako igralec položi kamen.
Pomembne pa so seveda tudi poteze, ki jih igralec odigra, a ni vse le v funkcionalnosti teh potez temveč tudi v estetiki. Predvsem na Japonskem je bilo v preteklosti precej igralcev, ki so bolj cenili izgled poteze kot njeno učinkovitost. Čeprav dandanes bolj pogosto gledamo na go kot na strateško igro oz. miselni šport, ne moremo zanikati, da je v go-ju še vedno prisotna umetniška nota.
Bonton
Ne bahaj se, če zmagaš in ne razburjaj, če zgubiš! Od plemenitega človeka se pričakuje, da je skromen in velikodušen; samo prostaki izražajo jezo in bes. Dober igralec ne sme poveličevati svojih sposobnosti; začetnik naj ne bo boječ, ampak naj mirno sedi in umirjeno diha: tako je bitka že na pol dobljena.
The Classic of Weiqi in Thirteen Chapters (kitajski tekst iz 11. stoletja)
Glede na dolgo zgodovino igre in njen filozofski pridih verjetno ni presenetljivo, da so se skozi čas razvila posebna pravila in rituali obnašanja, od katerih se je marsikateri izmed njih obdržal vse do danes. Vljudno je, na primer, da si pred začetkom igralca zaželita dobro igro (v azijskem svetu se običajno (tudi) priklonita), prav tako, da črni igro otvori v zgornjem desnem kotu. Med igro igralca mirno polagata kamne, če kateri izmed njiju presodi, da zmaga ni več mogoča, igro preda. Po koncu se igralca zahvalita nasprotniku za igro, zahvali pa pogosto sledi še analiza. Ko je tudi te konec, vsak igralec pospravi svoje kamne.
Družabni vidik
Čeprav je go manj znan hobi, ima večina evropskih držav vsaj nekaj klubov, kjer igralci lahko igrajo go v živo (za slovenske klube kliknite tukaj). Prav tako je v Sloveniji in bližnjih državah precej turnirjev kjer se igralci lahko pomerijo med sabo ter hkrati sklepajo nova poznanstva (za slovenske turnirje kliknite tukaj). Tako v klubih kot na turnirjih se igralci redno družijo med sabo, igrajo prijateljske igre, jih analizirajo ter si medsebojno pomagajo na poti do večjega znanja in razumevanja go-ja.
Tekmovanja
Tudi sodelovanje na go turnirjih ima kar nekaj pozitivnih učinkov, saj nam pomaga pri:
- Razvoju zdrave tekmovalnosti
- Razvoju načel fair playa
- Psihološki odpornosti (npr. spopadanje s stresnimi situacijami, kako se hitro pobrati po napaki ali izgubljeni igri)
- Kognitivni vzdržljivosti (sposobnost ohranjanja koncentracije in miselnih sposobnosti skozi daljšo igro ali celoten turnir)
- Upravljanju s časom
Znanost, tehnologija in izumi
Verjetno ni presenetljivo, da ima igra kot je go veliko pozitivnih učinkov na igralce, bo pa morda marsikoga presenetilo, da je go služil kot navdih kar nekaj znanstvenikom in izumiteljem:
- AlphaGo, umetna inteligenca, ki je kot prvi računalniški program premagala najboljšega igralca go-ja na svetu, je hkrati poskrbela za skokovit preboj v strojnem učenju in uporabi nevronskih mrež.
- Go je služil kot navdih za izum QR kod.
- John Horton Conway je odkril surrealna števila med raziskovanjem končnice (endgame) v go-ju.
- Go je pripomogel k razvoju kombinatorične teorije iger.
Kaj odlikuje go v primerjavi z drugimi igrami?
- Enostavna pravila, ki se jih vsak lahko nauči le v nekaj minutah
- Enostaven handicap sistem, ki izenači možnosti za zmago v primeru različno močnih nasprotnikov (šibkejši igralec tako ni demotiviran, močnejši igralec pa se mora potruditi za zmago)
- S pomočjo rank in/ali rating sistema (v uporabi na vseh internetnih serverjih in uradnih turnirjih) z lahkoto najdemo enako močnega nasprotnika. Na podlagi rank/rating sistema lahko tudi določimo pravilno število handicap kamnov.
- Go lahko igramo na ploščah različnih velikosti. Poleg standardne 19×19 sta popularni tudi 13×13 in 9×9. Igre na manjših ploščah seveda trajajo manj časa in so še posebej priročne, ko imamo na voljo le nekaj minut.
- Znanje otvoritev in teorije na amaterskem nivoju zelo redko odloča o zmagovalcu. Igralci, ki jih bolj študijski pristop ne zanima lahko tako vseeno dosežejo mojstrski rank in so konkurenčni na turnirjih, saj so v goju praktične izkušnje bolj pomembne kot teoretično znanje.
- Neodločen izid je izredno redek (priročno predvsem za organizatorje turnirjev)
Backgammon je bitka med “človekom in usodo”, kjer sreča močno vpliva na končni rezultat. Šah, s svojimi četami vojakov, ki strumno korakajo v boj, pooseblja konflikt “človeka proti človeku”. Ker handicap sistem v go-ju omogoča razvrstitev igralcev glede na moč, lahko pravilno rangiran igralec pričakuje, da bo izgubil približno pol iger; go tako pooseblja stremenje po osebnostni rasti, oziroma boj “človeka proti samemu sebi”.
William Pinckard
Viri in opombe:
1 Povzeto iz naslednjih člankov o vplivih go-ja na kognitivne sposobnosti:
Lee, B., Park, J.-Y., Jung, W. H. (2010). White matter neuroplastic changes in long-term trained players of the game of “Baduk” (GO): A voxel-based diffusion-tensor imaging study. NeuroImage. 52(1), 9–19. https://www.academia.edu/29040782/White_matter_neuroplastic_changes_in_long_term_trained_players_of_the_game_of_Baduk_GO_A_voxel_based_diffusion_tensor_imaging_study
Kim, S.-H., Han, D.-H., Lee, Y.-S., idr. (2014). Baduk (the Game of Go): Improved Cognitive Function and Brain Activity in Children with Attention Deficit Hyperactivity Disorder. Psychiatry Investigation. 11(2), 143-151. doi: https://doi.org/10.4306/pi.2014.11.2.143
Iizuka, A., Suzuki, H., Ogawa, S., idr. (2018). Pilot Randomized Controlled Trial of the GO Game Intervention on Cognitive Function. American Journal of Alzheimer’s Disease & Other Dementias. 33(3), 192-198. doi: 10.1177/1533317517753362
Masunaga, H., in Horn, J. (2001). Expertise and age-related changes in components of intelligence. Psychology and Aging. 16(2), 293–311. doi: https://doi.org/10.1037/0882-7974.16.2.293
Wojtasinski, M. and Francuz, P. (2019). Expertise in the Game of Go and Levels of Visuospatial and Pattern Recognition Abilities. Japanese Psychological Research. 61, 273-281. doi: https://doi.org/10.1111/jpr.12236
Chen X, Zhang D, Zhang X. (2003). A functional MRI study of high-level cognition. II. The game of GO. Cognitive Brain Resaearch. 16(1), 32-37. doi: https://doi.org/10.1016/S0926-6410(02)00206-9
Rieger, M. O., in Wang, M. (2021). Cognitive reflection and theory of mind of Go players. Advances in Cognitive Psychology. 17(2), 117-128. doi: https://doi.org/10.5709/acp-0322-6
Rieger, M. O., in Wang, M. (2021). Effects of playing Go for education and psychological treatment. Journal of Education Sciences & Psychology. 11(2), 95-101. doi: https://doi.org/10.51865/JESP.2021.2.11
2 Cobb, William. The Game of Go: Can a board game teach the principles of impermanence, interdependence, compassion, and no-self?. Tricycle: The Buddhist Review. https://tricycle.org/magazine/the-game-go/
3 Tradicionalni način risanja črt na go plošči z japonskim mečem: https://www.youtube.com/watch?v=hsSm9n9VqNM
Nazadnje posodobljeno 15.08.2023