Kaj je go?
Kaj je go?
Go (japonsko: igo, kitajsko: weichi, korejsko: baduk) je abstraktna strateška namizna igra za dva igralca.
Iz kje izvira?
Go je nastal na Kitajskem pred 2500 – 4000 leti in je tako ena izmed najstarejših namiznih iger.
Kaj rabimo za igro?
Dva igralca, igralno ploščo ter črne in bele kamne. Več o igralni opremi si lahko preberete na podstrani Oprema.
Čas igranja
Na plošči standardne velikosti (19×19) prijateljske igre običajno trajajo 30 min-2 uri, amaterske turnirske igre 1-3 ure, profesionalne turnirske igre pa tudi do 6 ur in več.
Cilj igre
Cilj igre je obkrožiti več teritorija kot nasprotnik.
Pravila igre
“Pravila goja so tako eleganta, tako naravna in strogo logična, da če obstajajo kjerkoli drugje v vesolju inteligenta bitja, skoraj zagotovo igrajo go.”
Edward Lasker
Go je igra, ki se jo lahko naučimo le v nekaj minutah saj ima samo peščico osnovnih pravil:
- Igro začnemo s prazno ploščo.
- Prvo potezo odigra igralec s črnimi kamni.
- Nato igralca izmenično polagata po en kamen na eno izmed praznih križišč.
- Posamezni kamni in skupine povezanih kamnov, ki so popolnoma obkroženi z nasprotnikovimi kamni so odstranjeni s plošče.
- Celotnega položaja na go plošči ni dovoljeno ponavljati (igralec ne sme odigrati poteze, ki bi vrnila položaj v prejšnje stanje).
- Igra se konča, ko oba igralca ne želita več odigrati poteze oz. ko se eden izmed njiju preda.
Za vas trenutno pripravljamo podrobnejši pregled osnovnih pravil, medtem pa se lahko bolje seznanite z igro s pomočjo enega izmed interaktivnih tečajev ali pa nas obiščete v živo.
Kompleksnost
Glede na preprostost osnovnih pravil je go presenetljivo kompleksna igra za kar obstajata dva glavna razloga:
Kompleksnost kot emergentna lastnost (posledica) pravil igre: Malo število pravil in njihova elegantna zasnova omogočata veliko mero svobode pri interakciji kamnov. Ta interakcija pa vodi v nove koncepte in bolj poglobljeno reazumevanje igre. Eden izmed takih konceptov so žive skupine, tj. skupine kamnov, ki jih ni mogoče popolnoma obkrožiti. Koncept živih in mrtvih skupin kot takih ni definiran v pravilih igre, je pa iz njih izpeljan (konkretno iz pravila o obkrožanju kamnov in skupin). Hkrati je to tudi eden izmed najbolj zapletenih elementov v goju, saj pogosto predstavlja težave tudi najboljšim profesionalnim igralcem.
Kompleksnost kot posledica števila dovoljenih položajev: Go v teoriji iger velja za eno izmed najbolj kompleksnih iger saj število dovoljenih položajev na go plošči znaša 2,1×10170 kar je več od ocene števila atomov v znanem vesolju (1080).1 Nevarnosti, da bi dvakrat odigrali isto igro tako praktično ni.
Ranki
V goju uporabljamo isti sistem kategorizacije igralcev kot je v uporabi v nekaterih vzhodnoazijskih borilnih veščinah (npr. karate in judo). Za lažje razumevanje sistema lahko tako na kyu ranke gledamo kot na barvne pasove, medtem ko so dan ranki oz. mojstrski ranki ekvivalentni črnemu pasu. Cilj večine igralcev je, da dosežejo prvi dan, tj. prvo mojstrsko stopnjo. Poleg kyu (k) in dan (d) rankov pa obstajajo tudi profesionalni dan ranki (p), ki jih igralci prejmejo potem ko uspešno prestanejo kvalifikacije za profesionalnega go igralca.
Kdo igra go?
Mednarodna go zveza (IGF) je ocenila, da približno 20 000 000 igralcev redno ali občasno igra go, s pravili igre pa je seznanjenih okoli 46 500 000 ljudi.2 Glede na izvor igre ni presenetljivo, da je večina igralcev iz Kitajske, Južne Koreje in Japonske. Prav tako bomo v teh treh državah našli tudi najmočnejše igralce na svetu.
Ker se je go v Evropi razširil šele sredi prejšnjega stoletja, se seveda ne moremo kosati z več tisoč let staro azijsko tradicijo, vendarle pa tudi na stari celini približno 100 000 ljudi igra go, od tega je največ igralcev v Rusiji, Franciji in Nemčiji.2 Za Slovenijo ocenjujemo, da imamo približno 100 igralcev, od tega se jih okoli 40 redno ali občasno udeležuje turnirjev. Seznam aktivnih slovenskih turnirskih igralcev najdete tukaj.
Če se osredotočimo na izobrazbo, poklic in interese je, vsaj na zahodu, go vedno najbolj pritegnil naravoslovce, najdemo pa tudi veliko ljubiteljev azijske kulture in filozofije ter seveda ljubitelje strateških in družabnih iger.
Med slavnimi igralci goja pa najdemo imena kot so Albert Einstein3, Bill Gates, John Nash (matematik in Nobelov nagrajenec za ekonomijo), Alan Turing (matematik in oče modernega računalništva), Emanuel Lasker (večkratni svetovni prvak v šahu), Yasunari Kawabata (prvi japonski Nobelov nagrajenec za literaturo in avtor knjige The Master of go), David Lee Roth (pevec skupine Van Halen) ter, v našem prostoru, Lovro Šturm (slovenski pravnik, politik in prvi predsednik Go zveze Slovenije).
Go v medijih in popularni kulturi
V zadnjih dveh desetletjih je go doživel dva razcveta.
Prvega je na začetku tega tisočletja sprožil anime (japonska risanka) Hikaru no go, ki je predvsem mnogo mlajših igralcev navdušil nad gojem, nekateri izmed njih so kasneje celo postali profesionalni igralci. Posledično ima Hikaru no go kulten status in je vreden ogleda, lahko pa si tudi ogledate kitajsko igrano verzijo te serije ali pa preberete istoimensko mango (japonski strip).
Drugi razcvet, ki je vsekakor bolj odmeval v svetovnih medijih, se je zgodil v letih 2015/16, ko je AlphaGo postal prvi računalniški program, ki je brez handicapa premagal profesionalnega igralca na standardni plošči. Kmalu zatem je sledil še AlphaZero, naslednja evolucijska stopnja, ki je orala ledino na področju aplikacije nevronskih mrež in strojnega učenja. Če želite vpogled v pomen tega ključnega obdobja za go skupnost ter človeštvo predlagamo, da si ogledate dokumentarec AlphaGo.
Ne smemo pa zanemariti tudi mnogih manjših vlog, ki jih go igra v raznoraznih filmih (npr. A beautiful mind, Knives out, Tron: Legacy) ter serijah (npr. 12 monkeys, Andromeda, Criminal minds, Davinci’s demons, Teen wolf, Terminator: The Sarah Connor Chronicles). Go se pojavlja tudi v knjigah, najbolj znana izmed teh je The master of go izpod peresa Yasunarija Kawabate. Če pa ste pristaš dokumentarcev, pa si poleg AlphaGo lahko ogledate tudi The surrounding game, ki opisuje izkušnjo mladih ameriških profesionalnih igralcev.
Nenazadanje, go se je prikradel tudi v znani spletni strip xkcd (1263, 1287 in 1875), prav tako je služil kot navdih za izum QR kod, proizvajalec igralnih konzol in iger Atari pa je bil poimenovan po go izrazu.
Viri in opombe:
1 Tromp, John. Number of legal Go positions. https://tromp.github.io/go/legal.html
2 The international go federation. (2016). Go population survey. https://www.intergofed.org/2016_go_population_report
3 Z Albertom Einsteinom imamo prav posebno vez. Njegova prva žena je namreč prijateljevala s soprogo Ervina Finka (pionir igre go v Sloveniji). Vir: Šturm, Lovro. (Št. 31, sep. 2021). Spomini na Ervina Finka in na začetke goja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. V SLO: časi, kraji, ljudje (str. 64-69).
Nazadnje posodobljeno 30.05.2023