Tako kot lansko leto je tudi letos KPMC (Korea Prime Minister Cup) potekal v mestu Gwangju, ki leži na jugu Korejskega polotoka. Prva ovira na moji poti je bila precejšnja zamuda mojega leta v Frankfurt, vendar je na srečo letalo še prispelo pravočasno, da sem lahko ujela nočni let v Seul. Po stresnemu in napornemu prvemu delu poti je tako prišlo prav, da smo prvi dan prenočili kar v hotelu nedaleč stran od letališča, od koder smo se naslednje jutro s tremi avtobusi odpravili v Gwangju. Po prihodu na končno lokacijo in krajšemu počitku pa nas je zvečer čakala še orientacija ter slovesna večerja med katero smo se začeli seznanjati s tekmeci, korejsko hrano in pijačo (prvi na seznamu je bil seveda soju).

Osrednji del dogodka se je začel tretji dan. Že zjutraj smo se z avtobusi odpravili na prizorišče kjer smo najprej bili deležni otvoritvene slovesnosti na kateri nas je najbolj navdušil tradicionalni korejski ples z bobni, kmalu za tem pa je sledilo že prvo kolo. Le-to ni šlo najbolj po načrtu, saj sem še pred koncem otvoritve izgubila proti sicer zelo močnemu predstavniku Tajvana. Za svojo slabo igro pa se mi je uspelo oddolžiti že med drugim kolom, ko sem suvereno premagala danskega predstavnika, Larsa Kristensena 2k. Po relativno uspešnem začetku sem polna upanja pričakovala drugi tekmovalni dan, a tokrat sreča ni bila na moji strani. Moj tretji nasprotnik je bil Ondrej Kralik, slovaški 3D, s katerim sem se letos pomerila že v Blanskem. Tako kot na Češkem, se je tudi v Koreji izkazal za boljšega igralca, s pomembno razliko, da je bila tokrat igra polna preobratov. Če bi v končnici le zavarovala svojo skupino, bi bil rezultat zelo verjetno drugačen. Te grenke misli ni pomagalo razbliniti dejstvo, da sem bila že v naslednjem kolu ponovno soočena s 7D nasprotnikom. Tudi Rob van Zeijst (Nizozemska) je upravičil svoj rank, k svojemu tretjemu porazu pa sem dodala še enega v petem kolu proti avstralskemu 5D. Zadnji tekmovalni dan se je začel bolj obetavno s težko prisluženo zmago proti španskemu 1D, ki pa ji je sledil poraz proti litvanskemu 3D v zadnjem kolu. Končni rezultat je bil tako dve zmagi in pet porazov kar je zadoščalo za 45. mesto med 56 igralci – soliden rezultat glede na močne nasprotnike.

Poleg treh tekmovalnih dni smo imeli tudi en dan za počitek, ki pa smo ga lahko izkoristili za udeležbo na dveh stranskih turnirjih. Na prvem smo se v tričlanskih ekipah pomerili proti AI, na drugem pa smo se prav tako v trojicah preizkusili v kombinaciji igre go in korejske igre yut – v tej zanimivi različici je met lesenih palčk določal katere go poteze smo lahko odigrali. Prav v tej kombinaciji strategije in sreče sem si skupaj z mehiškim in argentinskim predstavnikom priborila drugo mesto ter nagrado – prelepo zložljivo go ploščo in monokonveksne kamne.

Postanek v korejskem kulturnem centru

Če so bili dnevi relativno tekmovalno obarvani, pa so bili večeri bolj v znamenju preizkušanja lokalne hrane ter igranja go-ja in drugih družabnih iger, udeležila pa sem se tudi nočnega ogleda observatorija, s katerega se nam je odprl pogled na celotno mesto. Vse prehitro se je teden obrnil in bili smo na poti nazaj v Seul, a spotoma smo se ustavili še v korejskem kulturnem centru, kjer smo preizkusili svojo spretnost pri tradicionalnih korejskih igrah. Druga polovica dneva pa je seveda bila posvečena utrjevanju novih poznanstev ter igranju go-ja dolgo v noč, preden smo se naslednje jutro razpršili vsak na svoj konec.  

Rezultati so tukaj.

No Comments:

Your email address will not be published. Required fields are marked *