Štirideset let organiziranega delovanja na področju goja v Sloveniji je v primerjavi s 4000-letno zgodovino te igre nepomembno obdobje. Za slovenski go pa je ta jubilej vseeno pomemben, pa tudi v evropskem merilu ni zanemarljiv, saj je bilo širjenje te miselne igre po Evropi v preteklem stoletju sorazmerno počasno.

Eden od centrov, iz katerih se je go razširil po Evropi, je bila Pula, kjer so se v obdobju od leta 1900 do konca prve svetovne vojne v pomorskem klubu zbirali pomorščaki, ki so igro spoznali na Daljnem vzhodu. Krožek je bil v tistem obdobju po številu igralcev edinstven v Evropi. Tu se je leta 1914 naučil veščin goja tudi mladi pomorski častnik Ervin Fink. Več kot pol stoletja kasneje je obudil zanimanje za go s članki v dnevnem tisku in s knjigo »Go igra«, ki jo je izdal leta 1960.

Zanimanje za go se je širilo med dijaki in študenti, ki so se shajali v tedanjem Šahovskem domu v Ljubljani. Dne 22.12.1961 so ustanovili Go društvo Ljubljana – prvo go organizacijo pri nas. Go društvo Ljubljana se je 5.8.1962 včlanilo v Evropsko go zvezo (EGF), v kateri so bile tedaj samo še organizacije iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije.

Kmalu so goisti ustanovili tudi društva drugje po Sloveniji. Iniciativni odbor za go v Sloveniji, ki je bil ustanovljen 24.12.1964 v Ljubljani, je deloval kot povezovalno telo med društvi in navezoval stike med posameznimi igralci v Sloveniji in Jugoslaviji. Odbor je pripravil skupščino devetih klubov in sekcij, na kateri je bila 28.4.1968 ustanovljena Go zveza Slovenije. Ta je od Go društva Ljubljana prevzela članstvo v Evropski go zvezi in ga šele 12.7.1979 predala Go zvezi Jugoslavije, ki je bila ustanovljena leto pred tem.

Presenetljivo je, da so slovenski igralci v obdobju med leti 1960 in 1970 zelo hitro napredovali, kljub pomanjkanju strokovne literature. Odločilno je bilo, da so se igralci sestajali in igrali vsakodnevno. Go društvo Ljubljana in pozneje Go zveza Slovenije sta od leta 1964 do leta 1978 vsako leto prirejala mednarodne moštvene turnirje za prehodni pokal »Zlati zmaj«. Ti turnirji so bili prireditve z največjim številom igralcev poleg evropskih prvenstev. Nihon Ki-in (Japonska go zveza) je marca 1979 organizirala 1. svetovno amatersko prvenstvo v Tokiu. Temu je bil podrejen sistem prireditev pri nas in v Evropi, kar je posredno vplivalo na opustitev turnirja za pokal »Zlati zmaj«.

Pomemben dogodek za slovenski go je bila tudi organizacija 13. evropskega prvenstva leta 1969 v Ljubljani. Ob evropskem prvenstvu je vedno tudi kongres EGF, zato se tedaj zberejo številni igralci ne glede na moč in starost. V Ljubljani je na Evropskem kongresu sodelovalo 126 igralcev, ki so nastopali na glavnem turnirju ter vzporednih mojstrskih in kandidatskih turnirjih.

V letih od 1969 do 1974 je bilo na Bledu tudi šest mednarodnih turnirjev za pokal Ervina Finka. V najmočnejši mednarodni konkurenci (nastopali so tudi tedanji evropski prvaki) so naši igralci dosegali odlične uvrstitve.

8.10.1991 so tri organizacije (Slovenije, Hrvaške in Srbije) razpustile Go zvezo Jugoslavije. Go zveza Slovenije je takoj zaprosila za članstvo v mednarodnih organizacijah. V Evropsko go zvezo (EGF) je bila 19.4.1992 sprejeta najprej kot začasni član, na skupščini 29.7.1992 pa tudi kot polnopravni član. Članstvo v Mednarodni go zvezi (IGF) je bilo Go zvezi Slovenije ponovno priznano na skupščini dne 24.5.1993.

Go zveza Slovenije je takoj po ponovnem sprejemu v članstvo EGF zaprosila tudi za dodelitev organizacije mednarodnega turnirja v Grand prix ciklusu. Dolgoletna tradicija turnirjev »Zlati zmaj« je gotovo vplivala na odločitev, da je bil že leta 1993 turnir na Bledu uvrščen v koledar prireditev EGF.

Vse od svoje ustanovitve leta 1968 Go zveza Slovenije organizira tudi prvenstva Slovenije; 23. prvenstvo Slovenije leta 1991 je bilo obenem tudi 1. državno prvenstvo. Uvrstitve na prvenstvih so bile kriterij za udeležbo na mednarodnih turnirjih, v obdobju od leta 1979 do leta 1991 za udeležbo na prvenstvih Jugoslavije in v obdobju od leta 1993 naprej tudi kriterij za udeležbo na svetovnih prvenstvih. Pri tem poudarimo, da so na prvenstvih Jugoslavije posamezniki iz slovenskih klubov sedemkrat osvojili naslov prvaka Jugoslavije, različni slovenski klubi pa štirikrat osvojili naslov državnega moštvenega prvaka (v letih 1977, 1978, 1983 in 1989).

avtor članka: Peter Gaspari, 2001

Nazadnje posodobljeno 2.01.2023