Letošnji Evropski go kongres, sicer že 52. po vrsti, ki je bil med 26. julijem in 9. avgustom v švedskem mestecu Leksand, je bil po številu udeležencev, pa tudi po množici spremljevalnih dogodkov, ki so se zvrstili v dobrih dveh tednih, sploh največji doslej. Na glavnem turnirju se je pomerilo kar 718 igralcev iz 39 držav, med njimi pa je bila tudi – vsaj glede na zadnja leta – razmeroma številna slovenska zasedba, saj je na Švedsko odpotovalo kar šest tekmovalcev in dve tekmovalki, ki so se v celoti gledano precej dobro odrezali, sploh če upoštevamo, da je bil za peterico članov pomlajene slovenske ekipe to prvi nastop na tako veliki prireditvi.
Glavni turnir, osrednji tekmovalni dogodek kongresa, so – tako kot je v zadnjem času postalo že pravilo – znova obvladovali močni azijski igralci, predvsem iz Južne Koreje, med katerimi je bilo kar nekaj sedanjih in nekdanjih pripravnikov za profesionalne igralce goja, ki po moči le malo zaostajajo za najboljšimi na svetu. Po desetih kolih izenačenih in napornih bojev je na koncu zmagal Jong-Wook Park 7d (Južna Koreja), ki je nanizal devet zmag, drugo mesto je z zmago manj osvojil njegov rojak Seok-Ui Hong 7d, bron pa je odnesel tajvanski igralec Yu-Cheng Lai 7d, ki je bil po dodatnih kriterijih najboljši v skupini osmih tekmovalcev s sedmimi zmagami. Med temi je bil tudi najbolje uvrščeni evropski igralec, Romun Catalin Taranu 5p, ki si je razdelil peto mesto v absolutni razvrstitvi, s čimer je prvič v karieri osvojil tudi naslov evropskega prvaka. S tem je prekinil dolgotrajno prevlado ruskih igralcev goja, ki so naslov najboljšega na stari celini osvojili kar devet let zaporedoma; eden od njih je tudi Aleksander Dinershteyn 3p, šestkratni prvak Evrope, ki se je moral letos zadovoljiti z drugim mestom in naslovom evropskega viceprvaka (v absolutni kategoriji je osvojil sedmo mesto z enakim številom zmag kot Taranu, s katerim se sicer nista pomerila; zanj so bili usodni trije porazi s korejskimi igralci). Sedem zmag je imel tudi lanskoletni prvak Evrope, Rus Ilja Shikshin 7d, ki je glavni turnir končal na osmem mestu in mu je pripadel evropski bron. Ni presenetljivo, da se zaradi izrazitega vpliva, ki ga ima nastop goistov iz Azije na izbiro evropskega prvaka (z zelo malo pretiravanja bi lahko rekli, da to postane tisti, ki mu žreb nameni manjše število korejskih nasprotnikov), že nekaj časa govori o nujnosti spremembi tekmovalnega sistema na glavnem turnirju oziroma drugačnem načinu določanja najboljšega evropskega igralca.
In kako so se na glavnem turnirju odrezali slovenski predstavniki? Najvišje se je med njimi s šestimi zmagami uvrstil Timotej Šuc 3d, ki si je v absolutni kategoriji razdelil 57. mesto, pri tem pa porazil tudi vrsto po kategoriji močnejših nasprotnikov. Na okroglem 100. mestu je končal Gregor Butala 4d, ki je po solidnem začetku v drugem delu turnirja povsem popustil in nazadnje vknjižil le štiri zmage. V svojem debitantskem nastopu na evropskih prvenstvih se je izkazal Tadej Humar 2k, ki si je s šestimi zmagami delil 296. mesto, Jure Jerkovič 1k si je z zmago manj razdelil 302. mesto, 337. mesto je osvojil Srečo Čamernik 1k (štiri zmage in pet porazov), 476. mesto pa je z izvrstnim nastopom zasedel mladi Luka Čamernik 7k, ki je s kar sedmimi zmagami pokazal, da napreduje izredno hitro. Na 500. mestu je s štirimi zmagami in petimi porazi končala Katja Berčič 5k, 520. mesto pa je zasedla Maja Logar 7k s polovičnim izkupičkom (5-5). »Če bi mi pred glavnim turnirjem kdo ponudil, da bom imel šest zmag, bi nemudoma podpisal,« je bil z nastopom zadovoljen Timotej Šuc. »Še bolj me veseli to, da sem bil poražen le v dvobojih z izrazito močnejšimi igralci.« Med njegovimi nasprotniki sta bila namreč tudi že omenjeni evropski podprvak Dinershteyn in njegova rojakinja Svetlana Shikshina 3p, ki sta že vrsto let prav v vrhu evropskega goja. Manj navdušen je bil nad svojo igro Butala, ki je po koncu ugotavljal, da je bil za tako dolg turnir očitno preslabo pripravljen. »Preprosto mi je primanjkovalo kondicije,« je priznal. »Predvsem v drugem tednu se mi je pogosto dogajalo, da sem si do srednje igre zgradil dokaj obetavno pozicijo, vendar prednosti nisem zmogel obdržati do konca.«
Ob glavnem turnirju je seveda potekala še vrsta drugih; največji med njimi je bil tradicionalni »vikend turnir«, na katerem so vrh prav tako krojili azijski igralci, med 421 udeleženci pa je brez poraza v petih krogih zmagal Joon-Sang Kim 7d iz Južne Koreje. Tudi tu je bil najboljši evropski igralec Catalin Taranu 5p, ki je zasedel 8. mesto, med slovenskimi igralci pa je 35. mesto osvojil Gregor Butala (3-2), na 42. mesto je s štirimi zmagami prišel Timotej Šuc, na 155. mesto se je uvrstil Srečo Čamernik, na 164. mesto Jure Jerkovič (oba s tremi zmagami in dvema porazoma), 184. mesto je po zaslugi štirih zmag osvojil Tadej Humar, Luka Čamernik pa je na 284. mesto prišel celo brez izgubljene igre! Na 300. mestu je končala Katja Berčič (2-3), 306. mesto pa je z odličnim nastopom osvojila Maja Logar (4-1). Slovenski tekmovalci so nastopili še na nekaterih drugih od skupno desetih turnirjev (hitropotezni, ekipni, rengo…) in se tudi na njih precej dobro odrezali (za uspešne nastope na glavnem in vikend turnirju so bili v svojih kategorijah sicer deležni tudi vrste nagrad). Če bi morali potegniti črto pod rezultate slovenske zasedbe, lahko nastop v celoti vsekakor označimo za uspešen, še bolj pomembne pa so nemara nove izkušnje in veščine, ki so si jih pridobili predvsem mlajši igralci.
No Comments: